Vsak ples je nekaj posebnega. Vsak ples nosi v sebi svoje sporočilo, svojo energijo. V vsakem plesu najdemo nakaj, kar nas pritegne, da ga vzljubimo in v njem uživamo. Če želimo začutiti posamezen ples, ga moramo dobro poznati - poznati njegovo ozadje, plesno tehniko, čutiti glasbo, ritem, itd.
Obstaja veliko zvrsti, ki to čudovito dejanje deli na več različnih plesnih zvrsti. Pri družabnem plesu ločimo tri plesne veje: standardni plesi, latinsko-ameriški plesi in swing plesi.
Angleški valček ali počasni valček je standardni ples. Poudarjena je prva doba, druga in tretja nista. Angleški valček naj bi se po nekaterih razlagah razvil iz bostona (ples, ki izhaja iz mesta Boston), po drugih pa iz upočasnjenega dunajskega valčka. Angleški valček zaznamuje mehko in valovito gibanje. Za to sta potrebna dvig in spust (na prste), obvladovanje, za katerega je potrebno veliko vaje.
Glasba zanj je napisana v tričetrtinskem taktu, tempo je 31–32 taktov na minuto.
Dunajski valček se je na javnih prireditvah pojavil konec 18. stoletja, in sicer kot hitri ples. Dunajski valček je značilen ples ljudskega izvora, nam poznani dunajski valček pa je zaslovel z dinastijo Strauss. Pozna dvig in spust, ki je zaradi hitrosti nekoliko nižji kot pri angleškem valčku.
Glasba je napisana v tričetrtinskem taktu, tempo je 60 taktov na minuto.
Quickstep se je razvil leta 1920 iz kombinacije fokstrota, charlestona, peabodyja in onestepa. Pri nas mu večkrat pravimo kar fokstrot.
Glasba zanj je napisana v štiričetrtinskem taktu, tempo je 50 taktov na minuto.
Slow fox se je pojavil okoli leta 1910 kot one step. Oblikoval se je pod vplivom ragtimea, ki ima značilen sinkopirani ritem. Oblikuje ga nepretrgano enakomerno gibanje, pri katerem so skoraj vsi koraki enako dolgi.
Zapisan je v štiričetrtinskem taktu, tempo je 24–26 taktov na minuto.
Tango je urbani družabni ples, ki izvira iz Buenos Airesa v Argentini ter Montevidea v Urugvaju. Sprva je bil tango zaradi svoje erotičnosti prepovedan. Stil tanga se zelo razlikuje od drugih standardnih plesov. Osnovno plesanje ne pozna ne dviga ne spusta.
Glasba je napisana v dvočetrtinskem taktu, tempo je 32–34 taktov na minuto.
Samba je značilen brazilski ples, ki so ga včasih plesali ob obredih. Izvira iz Afrike in pomeni gibanje z boki. Kot družabni ples se je v Evropi pojavila leta 1924. Zanjo sta značilni gibanje v bokih, ki ima svoj izvor v medenici, ter gibanje stopal in kolen. Samba je radosten, vesel, razigran ples, napisan v dvočetrtinskem taktu, tempo je 50 taktov na minuto.
Rumba izvira s Kube. Je ples snubljenja, ljubezenski ples. Gre za vertikalno izražanje horizontalnih čustev. Glasba je napisana v štiričetrtinskem taktu, tempo je 24 taktov na minuto.
Čačača je najmlajši latinskoameriški ples, saj je nastal leta 1953 na Kubi. Je ritmično prefinjena zvrst plesa in izpeljanka iz plesa mambo. Ples ponazarja vesel pogovor med bratom in sestro. Glasba je napisana v štiričetrtinskem taktu, tempo je 32–34 taktov na minuto.
Jive je posledica prodora džeza in swinga po letu 1930. Najprej se je pojavil boogie-woogie, be-pop, jitteburg in nato jive. Po letu 1940 so ga v Evropo zanesli ameriški vojaki, pozneje se je oblikoval v tekmovalni ples. Značilnost jivea je poudarjeno gibanje kolen.
Glasba je napisana v štiričetrtinskem taktu, ritem je 28–36 taktov na minuto.
Disco fox je ples s koreninami v swingu, disco hustleu. Pojavil se je v sedemdesetih v New Yorku. Danes se disco fox pleše na pop glasbo, saj gre za hiter in okreten ples, pri katerem se plesalka veliko vrti okoli plesalca.
Začetki swinga segajo tja v dvajseta leta 20. sotletja. Gre za plesni stil, ki se je odzval na swing glasbo. Danes pa se pod terminom "swing" skriva kar nekaj podzvrsti: Charleston in Lindy Hop, Sixcount, Black Botton.